Sin Rok bo to soboto star 5 let. Na vprašanje, kaj si želi za darilo za rojstni dan, je odgovoril: »Želim si, da bi iznašli zdravilo za drevesa, ki so bolna, da jih ne bi bilo treba posekati.« In ga vprašam: »Kako pozdraviš drevo?« Rok pa: »Rečeš mu - živjo!«

***

Trenutno berem Šinrin-Joku, japonska gozdna kopel. Avtorja Hector García in Francesc Miralles v poglavju Vabi-sabi ali 'koncept nepopolnega' povzemata pisca Tara Golda. Taro opisuje nauke, ki mu jih je vcepila babica, da bo znal živeti v skladu z umirjeno lepoto nepopolnega. Takole pravi:

»Ljudje so večinoma prepričani, da je največja sreča posledica popolnosti. Večina ljudi verjame v popolnega partnerja, v popolno službo, popoln dom ...Toda hrepenenje po popolnosti je zanikanje resničnosti. Dejansko nas vodi v nasprotje tistega, kar iščemo. Popolnost obstaja le v domišljiji. Če srečo enačimo s popolnostjo, ne bomo nikoli zadovoljni. Stari učitelji vabi-sabija so razumeli, da sreča ne pomeni odsotnost težav. Še nobeno življenje ni bilo brez težav. Popolnega življenja ni. Vabi-sabi nas uči, da sprejmemo življenje v vsej njegovi nepopolnosti, da se sprijaznimo s težavami in se trudimo, da bi si z njimi obogatili življenje.«

Mislim, da k napisanemu ni kaj dodati, razen da knjigo priporočam v branje.

1. 12. 2022