Kako meriti srečo?

Svetovno poročilo o sreči (The World Happiness Report ali WHR) je bilo prvič objavljeno leta 2012. Je delo partnerstva med Gallupom, Raziskovalnim centrom o dobrem počutju iz Oxforda (Oxford Wellbeing Research Centre), Mrežo ZN za rešitve trajnostnega razvoja (The UN Sustainable Development Solutions Network), Uredniškim odborom WHR in še nekaterih drugih ustanov in podjetij, med drugim tudi projekta Blue Zones.

Svetovno poročilo o sreči in zadovoljstvu za leto 2023 je bilo objavljeno 20. marca letos. Poročilo zajema podatke iz lastnih ocen posameznikov o njihovem življenju, predvsem iz njihovih odgovorov na enostavno vprašanje Cantrilove lestvice o vrednotenju življenja. Značilnost lestvice Hadleya Cantrila je, da posameznik s šestimi kazalci (kriteriji) ocenjuje sedanje zadovoljstvo in predvideno zadovoljstvo po petih letih. Vsako leto zapored so ugotovitve presenetljive.

V zadnjih treh letih je zlasti opazen splošni upad zadovoljstva, po statističnih merilih za 20%. Slovenija je v letošnjem poročilu uvrščena na 21. mesto (povprečje zadnjih let je 15. mesto).

Dan Buettner in njegova ekipa znanstvenikov in demografov v okviru revije National Geographic, ki delujejo v okviru projekta Modra cona (Blue Zone) in iščejo po svetu skupnosti, v katerih ljudje ne le živijo dlje, temveč tudi uživajo visoko kakovost življenja v starosti, so se na letošnje poročilo o sreči odzvali z zanimivima vprašanjema: 1) Se vam zdi življenje dolgo ali kratko? 2) Mislite, da je življenje enostavno ali težko?

Če ste si na zgornje vprašanje odgovorili dolgo in enostavno, ste na vrhu lestvice sreče. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki mislijo, da je življenje dolgo in enostavno, srečnejši od tistih, ki mislijo, da je življenje kratko in težko. Ljudje, ki si nenehno postavljajo introspektivna vprašanja, vključno z "Kaj me zjutraj zbudi?" so na poti k ustvarjanju srečnejšega življenja z namenom in smislom.

Preprosti vprašanji – in odgovori nanju – ponujata še vrsto drugih možnosti. Kako sploh glasovati o sreči? Je šest kriterijev, ki jih ponuja WHR, res pravih?

Buettner in ekipa so oblikovali nekaj novih algoritmov (npr. ali so tisti, ki imajo psa, blj srečni od tistih, ki ga nimajo) in ugotovili, da bi moral test, ki temelji na vodilnih znanstvenih raziskavah dobrega počutja vključevati prilagojena priporočila, ki bi ljudem pomagala izboljšati njihovo okolje in povečati srečo. Ko bi kdo pomislil na svoje življenje in poskusil ovrednotiti svoje zadovoljstvo, naj bi odgovoril tudi na naslednja vprašanja: Koliko si se nasmejal(a) v zadnjih 24 urah? Koliko veselja si doživel(a)? Koliko je bilo stresa? Kako pogosto lahko uporabiš svoje talente? V merjenje sreče in zadovoljstva, kolikor je to mogoče, je treba na neki način vključiti širše okolje in aktivno vključenost ljudi v njegovo oblikovanje. Projekt Blue Zones je namenjen prav iskanju skupnosti po svetu, v katerih je pričakovana zdrava življenjska doba, socialna podpora, svoboda in zaupanje med ljudmi povsem v ospredju.

*Če koga zanima več o projektu Modrih con priporočam v branje knjigo Dana Buettnerja z naslovom The Blue Zone.