MBSR ... Kaj je že to?

Ko sem se prvič srečala s kratico MBSR, mi ni bilo jasno, kaj pomeni in kaj predstavlja. MBSR je okrajšava za Mindfulness-Based Stress Reduction, v prevodu Na čuječnosti utemeljeno zmanjševanje stresa. Tudi prevod mi ni povedal veliko o vsebini, vsaj ne o tem, kako zmanjševanje stresa poteka. Spomnim se dokumentarca Stres: Portret ubijalca (Robert Sapolsky, 2008). A priznam, to je bilo nekaj drugega. Okoliščine, ki so me pripeljale do tega, da nekaj naredim za rešitev iz svoje zagate – notranje stiske –, v kateri sem se znašla, so bile moje. Šlo je za težave v odnosih. V delavnico MBSR sem bolj kot ne 'skočila'. Trajala je 8 tednov s po enim srečanjem na teden, dodatno celodnevno srečanje je bilo posvečeno meditaciji v tišini.

Saj veste, tisti občutek: Ko pride do konflikta, in še dolgo po tem – tudi več dni, tednov ali celo let –, ko konflikta ni več, premlevamo, kaj se je zgodilo in zakaj se je s tem spremenilo toliko stvari. Kaj mi je rekel/rekla, zakaj mi je to rekel/rekla, kako je to rekel/rekla, kaj je mislil/a itn. Ustvarjamo si 'miselne konstrukte'. Vlečejo nas v spiralo negativnosti in večinoma nimajo nič opraviti z dejanskim stanjem. To se je zgodilo tudi meni. Odločila sem se, da v zvezi s tem nekaj naredim. Najprej se mi je zdelo, da sama nimam nič s tem in da so težave pri drugih. Ko zdaj gledam nazaj, lahko rečem: Kako drži star pregovor, da sta »za kreg potrebna dva«. In tako sem 'skočila' v delavnico MBSR, da začnem z delom na sebi. Da poskrbim zase. Morda se to sliši egoistično. A moja stiska je bila takšna. Hitro mi je bilo jasno, kako pomembno je, da sem sama s seboj v redu. Le tako bom v redu tudi s svojima otrokoma, z družino, z drugimi.

Po končani delavnici (tečaju) MBSR me je čuječnost močno pritegnila. Odločila sem se, da se ji globlje posvetim. V začetku delavnice sem/smo se udeleženci zavezali, da bomo sledili načrtu vseh 8 tednov in si vzeli čas za vadbo doma. Napredek je sorazmeren vloženemu trudu. Ni bilo instant rešitev. Pot ni vedno ravna. Ima tudi ovinke, vzpone in spuste. Zdaj vem: ko sem se na delavnici začela spraševati, v čem je smisel tega početja – dela s seboj in na sebi, na telesnih občutjih, ki nimajo veliko opraviti s strategijami, ki si jih izmišlja razum –, je to bil znak, da se je v meni začel proces spremembJ. To se mi je zgodilo nekje v tretjem tednu. Z zaključenim tečajem se mi je spremenilo življenje.

Zdaj sama učim čuječnost. In to res rada počnem. Še vedno pa se tudi učim. Odločila sem se, da bom vsem, ki jih to zanima (ali pa so le radovedni), v kratkih objavah z nekaj stavki opisala vsebino posameznega tedna delavnice MBSR.