»I think meditation is ramping up your anxiety.«
Prebrala sem zanimiv članek Jennifer Chen z naslovom Can You Be Too Mindful? V njem avtorica opisuje svoje težave pri meditaciji. Jennifer je obiskovala terapevtko, ker je imela težave z anksioznostjo, izbruhi jeze in posttravmatsko stresno motnjo. Že kakšno leto je redno meditirala vsak dan. Terapevtka jo je spodbudila k razmisleku o koristi meditacije. Rekla ji je: »I think meditation is ramping up your anxiety.« Ramp up pomeni celo 'grozeče se vzpeti', 'pobesneti'. Terapevtka ji je predlagala, naj meditacijo zamenja s hojo ali pisanjem dnevnika.
Učim čuječnost. Naslov tega kratkega teksta verjetno ni najboljša marketinška poteza, da si napolnim delavnico. Vendar me je k pisanju nagnilo dejstvo, da se mi zdi pri učenju bistveno bolj pomembna iskrenost in ne škodovati drugim. Ogromno študij je, ki dokazujejo koristnost meditacije in čuječnosti pri uravnavanju čustev, empatiji, izboljšanju spomina, zmanjšanju anksioznosti, boljšemu obvladovanju depresije, zmanjšanju ter boljšem prenašanju bolečin itd. Zato manj prostora namenjam dilemam, ki jih lahko povzroči meditacija. A nanje niso imuni niti najbolj izkušeni meditanti.
Jennifer Chen omenja študijo, objavljeno v Psychoterpy Research. V njej so nekateri meditanti poročali o povečani tesnobi in večji čustveni občutljivosti pri obujanju spominov na travmo. Omenjali so telesne znake (hitrejše dihanje, otopelost, togost ...) in paranojo, blodnje, vznemirjenost. Med meditacijo ali neposredno po njej so doživeli napade panike. Univerza Brown ima celo center Cheetah House (Hiša gepardov). Center je namenjen podpori ljudem, ki so imeli negativne izkušnje z meditacijo. Ob tem je potrebno dodati, da se je po podatkih iz članka med leti 2012 in 2017 število ljudi, ki prakticirajo meditacijo, povečalo s 4% na 14% (National Center for Complementary and Integrative Health).
Na začetku vadbe meditacije se lahko kdo počuti vznemirjen, razdražen, saj ozavešča dogajanje v sebi. Obstaja pa razlika med občutenjem čustev in tem, če ga čustva povsem prevzamejo. Če bolečih čustev in travm ne obvlada, lahko doživi krizo. Jenna Hollenstein, učiteljica meditacije pri projektu Open Heart, ugotavlja, da lahko že določene okoliščine povečajo tveganje za stisko, npr. poporodna depresija, anksioznost in nerazrešena travma. Zdi se mi pomembno, da se učitelji čuječnosti, terapevti in drugi, ki razvijajo različne aplikacije za lastno vadbo, tudi meditacijo, zavedajo/mo potencialnih nevarnosti.
Med vadbo se je pomembno opazovati in preverjati svoja občutja. Smiselno je razmisliti, kako v sedanjem trenutku in skozi čas na koga vpliva kaka oblika meditacije in jo po potrebi zamenjati ali vsaj skrajšati čas oziroma trajanje meditacije. Vadba z učiteljem je za nekoga nujna, za drugega pa morda le boljša kot sedenje v tišini ali uporaba aplikacije. Če pa komu vadba meditacije vzbuja nelagodje, tesnobo, paniko, ni nič narobe, če z njo za nekaj časa prekine ali pa z njo tudi povsem preneha ter si poišče drugo obliko pomoči. Možnosti za doživljanje sedanjega trenutka je veliko in morda jo bo našel v hoji, pisanju, teku ali v kaki drugi dejavnosti. Vse ima svoj čas in svoj prostor pod soncem.