S T E Z A
Izobraževalno-raziskovalni center
Tečaj čuječnosti v Škofji Loki
Si želite naučiti obvladovati stres in izboljšati splošno počutje?
Pridružite se 8-tedenskemu tečaju čuječnosti, ki se začne 26. 9. 2024 ob 18.00 uri v prostorih OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Srečanja so enkrat tedensko, posamezno srečanje traja 2 uri.
Tečaj je namenjen vsem, ki si želijo več sproščenosti in ravnovesja v vsakdanjem življenju. Na tečaju boste spoznali različne tehnike čuječnosti, s pomočjo katerih boste lažje obvladovali stres in razvili globlje zavedanje. To vam bo pomagalo pri soočanju z izzivi sodobnega življenja.
Začnite svojo pot do bolj umirjenega in izpolnjenega življenja!
Več informacij in prijave: steza.mlinar@gmail.com, 031 715 359.
Več o čuječnosti, tečaju in o voditeljici lahko najdete na spletni strani: www.steza-mlinar.si
Hitro branje ...
Že nekaj časa nisem napisala nobenega sestavka. V poletnem času več časa posvetim branju in študiju stvari, ki me zanimajo. Trenutno berem 'klasiko': Psycho-Cybernetics Maxwella Maltza. Knjigo imam v elektronski verziji na Kindlu, mojem sopotniku. Zaradi racionalizacije prostora doma se zadnje čase pogosteje odločam za branje knjig v elektronski obliki ali si jih izposodim v knjižnici. Že nekaj let plačujem tudi naročnino v spletni knjižnici Everand, v kateri iščem predvsem zvočne knjige, revije in podcaste.
Vsake toliko časa opazim kako reklamo na temo hitrega branja. Včasih me je to področje zelo privlačilo. Se pravi to, kako v manj časa prebrati čim več. Udeležila sem se dveh tečajev hitrega branja. Prvega sem se udeležila še v srednji šoli, drugega pa med podiplomskim študijem. Takrat sem si kupila spletni tečaj hitrega branja pri Jimu Kwiku, guruju hitrega branja. Zdi se mi, da je to zadostovalo, da sem si ustvarila svoje mnenje o hitrem oziroma počasnem branju.
Hitro branje je kot vožnja z avtomobilom. Večja kot je hitrost, večja mora biti pozornost, in obratno, manjša kot je hitrost, več je možnosti za opazovanje pokrajine in razmišljanje. Podobno je pri branju. Hitreje kot bereš, bolj moraš biti pozoren in pri stvari, da si zapomniš vsebino. In počasneje kot beremo, več časa lahko 'prežvekujemo' prebrano in razmišljamo o njem.
Moje mnenje je, da imata tako počasno kot hitro branje svoje prednosti in pomanjkljivosti. Sama se odločam glede na vsebino knjige, kako jo bom brala. Če le kaj 'iščem' in me celotna vsebina knjige ne zanima, knjigo le preletim, najdem, kar želim, tisto natančno preberem, in knjigo odložim. Idejo, da bi morala vsako knjigo, ki jo začnem brati prebrati od prve do zadnje strani, sem opustila že dolgo nazaj. Takrat, ko sem se odločila, da sem sama (vsaj do neke mere) gospodar svojega časa (in branja).
Knjigo, kot je Maxwellova, berem počasi, se vračam nazaj, preberem določene odlomke znova in znova, vmes napišem kakšno opombo itn. V glavnem jo berem zelo počasi. Ne glede na to pa preberem relativno veliko. Ugotavljam, da gre pri branju bolj za kontinuiteto kot hitrost. Če vsak dan berem aktivno le pol ure, potem v enem tednu brez težav preberem povprečno knjigo. Pri preverjanju hitrosti branja sem bila (brez posebne tehnike branja) malo nad povprečjem (povprečen bralec prebere 250-300 besed/minuto), sama sem dosegla približno 350-400 besed/minuto. Zelo hitri bralci baje preberejo tudi 800 in več besed na minuto.
Vedno pa sem si prizadevala razvijati navado branja. Danes, ko je študij (vsaj tisti formalni) že za mano, pa se trudim, oziroma se trudiva oba z možem, brati vsak dan. Zaradi sebe in zaradi otrok. Zgledi vlečejo.
Lepe poletne (bralne) dni želim!