STEZA-MLINAR

Izobraževalno-raziskovalni center


TEČAJ ČUJEČNOSTI

bo potekal v Športnem centru FIT FIT (Slamnikarska cesta 1a, DOMŽALE)

ob sredah od 19.15 do 21.15.

Kako meriti srečo?

Svetovno poročilo o sreči (The World Happiness Report ali WHR) je bilo prvič objavljeno leta 2012. Je delo partnerstva med Gallupom, Raziskovalnim centrom o dobrem počutju iz Oxforda (Oxford Wellbeing Research Centre), Mrežo ZN za rešitve trajnostnega razvoja (The UN Sustainable Development Solutions Network), Uredniškim odborom WHR in še nekaterih drugih ustanov in podjetij, med drugim tudi projekta Blue Zones.

Svetovno poročilo o sreči in zadovoljstvu za leto 2023 je bilo objavljeno 20. marca letos. Poročilo zajema podatke iz lastnih ocen posameznikov o njihovem življenju, predvsem iz njihovih odgovorov na enostavno vprašanje Cantrilove lestvice o vrednotenju življenja. Značilnost lestvice Hadleya Cantrila je, da posameznik s šestimi kazalci (kriteriji) ocenjuje sedanje zadovoljstvo in predvideno zadovoljstvo po petih letih. Vsako leto zapored so ugotovitve presenetljive.

V zadnjih treh letih je zlasti opazen splošni upad zadovoljstva, po statističnih merilih za 20%. Slovenija je v letošnjem poročilu uvrščena na 21. mesto (povprečje zadnjih let je 15. mesto).

Dan Buettner in njegova ekipa znanstvenikov in demografov v okviru revije National Geographic, ki delujejo v okviru projekta Modra cona (Blue Zone) in iščejo po svetu skupnosti, v katerih ljudje ne le živijo dlje, temveč tudi uživajo visoko kakovost življenja v starosti, so se na letošnje poročilo o sreči odzvali z zanimivima vprašanjema: 1) Se vam zdi življenje dolgo ali kratko? 2) Mislite, da je življenje enostavno ali težko?

Če ste si na zgornje vprašanje odgovorili dolgo in enostavno, ste na vrhu lestvice sreče. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki mislijo, da je življenje dolgo in enostavno, srečnejši od tistih, ki mislijo, da je življenje kratko in težko. Ljudje, ki si nenehno postavljajo introspektivna vprašanja, vključno z "Kaj me zjutraj zbudi?" so na poti k ustvarjanju srečnejšega življenja z namenom in smislom.

Preprosti vprašanji – in odgovori nanju – ponujata še vrsto drugih možnosti. Kako sploh glasovati o sreči? Je šest kriterijev, ki jih ponuja WHR, res pravih?

Buettner in ekipa so oblikovali nekaj novih algoritmov (npr. ali so tisti, ki imajo psa, blj srečni od tistih, ki ga nimajo) in ugotovili, da bi moral test, ki temelji na vodilnih znanstvenih raziskavah dobrega počutja vključevati prilagojena priporočila, ki bi ljudem pomagala izboljšati njihovo okolje in povečati srečo. Ko bi kdo pomislil na svoje življenje in poskusil ovrednotiti svoje zadovoljstvo, naj bi odgovoril tudi na naslednja vprašanja: Koliko si se nasmejal(a) v zadnjih 24 urah? Koliko veselja si doživel(a)? Koliko je bilo stresa? Kako pogosto lahko uporabiš svoje talente? V merjenje sreče in zadovoljstva, kolikor je to mogoče, je treba na neki način vključiti širše okolje in aktivno vključenost ljudi v njegovo oblikovanje. Projekt Blue Zones je namenjen prav iskanju skupnosti po svetu, v katerih je pričakovana zdrava življenjska doba, socialna podpora, svoboda in zaupanje med ljudmi povsem v ospredju.

*Če koga zanima več o projektu Modrih con priporočam v branje knjigo Dana Buettnerja z naslovom The Blue Zone.

Zavedanje, da imam dovolj


V zadnjem obdobju mi je čas naklonjen. Več lahko berem. Dan brez branja se mi zdi izgubljen. Knjige dojemam kot hrano za dušo. Pred kratkim sem nekje našla budistični citat, ki pravi: "Vse trpljenje izhaja iz navezanosti". Citat me je spomnil na odlomek iz knjige, ki sem jo dobila v dar pred več leti. Takole gre:

"Pisatelj Kurt Vonnegut in Joseph Heller, avtor romana Kavelj 22 sta bila na zabavi, ki jo je gostil znani finančnik na Long Islandu. Vonnegut je kolega vprašal, kako se počuti, ker je njun gostitelj zaslužil več denarja v tistem dnevu do začetka gala sprejema, kot ga je sam s honorarjem in tantiemami za svojo knjigo, ki je bila uspešnica. Heller mu je odgovoril: "Jaz imam nekaj, česar on ne more imeti. "Vonnegut je vprašal: "Kaj bi pa to lahko bilo, Joe?" In Hellerjev je odgovor je bil neprecenljiv: "Zavedanje, da imam dovolj." (knjiga: Robin Sharma, Ob 5 vstani in svet ti bo ležal na dlani, Tržič: Učila 2019).

Ujela sem se v razmišljanju o stavku: "Zavedanje, da imam dovolj." Ko se zavem, da imam zadosti, sem lahko le hvaležna. Ob tem ni nobenega obžalovanja in nobenega pričakovanja. Ni zaskrbljenosti, kaj bo, če ne dobim tega ali onega, če ne grem tja, kamor gredo vsi ostali, in ne pridobim več, kot morda potrebujem. Ker že vem, da imam dovolj. To zavedanje me osvobaja hlastanja po materialnem. Vendar ugotavljam, da ga moram gojiti, ga negovati in skrbeti zanj. Ga nositi s sabo v mislih in srcu, se nanj večkrat spomniti ... Da, dovolj imam, da ne zapadem v vrtoglav tok hlastanja po stvareh, ki jih zares ne potrebujem, temveč si jih le želim imeti, imeti. Zakaj že? Zavedanje, da imam dovolj me navdaja z iskreno hvaležnostjo za vse, kar sem, kar imam, kar mi je dano. Hvaležnostjo za ljudi, ki me obdajajo in jih pazljivo izbiram. In živeti iz hvaležnosti je... neskončno prijetno. Preprosto, čeprav vendar ne vedno lahko. Morda pa tudi malo nalezljivo.